V ne tako oddaljenih časih nas je imela večina Slovencev navado, da smo pri sorodnikih na deželi nabavili večje količine mesa od za ta namen žrtvovanih domačih živali, kot so pujsi, govedo, perutnina, zajci idr. To meso smo seveda morali shraniti v velikih energijsko potratnih zamrzovalnih skrinjah, ki so skrbele za veselje naših želodčkov še dolgo po mesarskih križarskih pohodih ljubiteljskih klavcev. Moderni časi so prinesli drugačne potrebe, pa vendarle brez zamrzovalnih naprav ne gre. Vedno več gospodinjstev ne kupuje živil na zalogo, ampak sproti, zato so proizvajalci začeli ponujati drugačne zamrzovalnike, prilagojene novim časom.

Pri zamrzovalnikih poznamo dva različna načina delovanja

Statični zamrzovalniki uporabljajo način zamrzovanja brez kroženja zraka, kar pomeni, da se v zamrzovalniku ustvarjajo različne temperaturne cone. Najhladneje je zgornjih predalih ali komorah, označenih z ****, ki so zato primerna za zamrzovanje svežih živil. V ostalih zamrzovalnih prostorih, ki so označeni s *** pa lahko samo shranjujete že zamrznjena živila. V zamrzovalniku se tako nabira led, ki ga je potrebno redno čistiti, saj v nasprotnem lahko pride do povečane porabe energije in okvare.

V zamrzovalnikih, opremljenih z "No Frost" sistemom v notranjosti kroži ohlajen in suh zrak, ki pobira vso vlago iz njegove notranjosti in jo pošilja izven aparata kjer izhlapi, zato zamrzovalnika ni treba odtaljevati. To zagotavlja velik prihranek električne energije.

Na kaj moramo biti pozorni pred nakupom zamrzovalnika ?

Najprej so se na trgu pojavile zamrzovalne skrinje, kasneje pa so proizvajalci pričeli z izdelovanjem zamrzovalnih omar. Ponavadi je odločilen pri nakupu prostor kamor smo se namenili namestiti zamrzovalnik ali pa tudi vrsta živil, ki jih shranjujemo.

Zamrzovalna omare so največkrat širine 60 cm in globine 60 cm in so različnih višin od pultne višine 85 cm do višine 200 cm. Opremljene so z različnim številom izvlečnih predalov v katerih zamrzujemo in shranjujemo že zamrznjena živila. Izvlečni predali omogočajo zelo dobro preglednost nad vsebino zamrzovalnika. Zamrzovalne omare ločimo tudi na vgradne in prostostoječe.

Zamrzovalne skrinje so zelo različnih mer, od širine 90 cm pa vse do 150 cm, višine pa največkrat okoli 85 cm. Širša skrinja pomeni ali več uporabne prostornine ali pa nižjo porabo električne energije, zaradi izdatnejše izolacije. Preglednost v zamrzovalni skrinji je precej manjša, saj so vsa živila naloženo v dveh ali treh košarah, ostalo pa je nakopičeno v zamrzovalniku. Pri takem načinu shranjevanja se lahko kaj hitro zgodi, da živilu, ki je shranjeno povsem na dnu zamrzovalnika preteče rok uporabe, saj živila ne smejo biti zamrznjena več kot 12 mesecev.

Zaradi vse večje svetovne porabe električne energije postajajo energetsko varčni gospodinjski aparati vse bolj pomemben faktor pri nakupu. Zamrzovalniki so razvrščeni v skupine od A++ do G. V razred A spadajo zamrzovalniki, ki so energetsko najučinkovitejši, v razred G pa taki, ki so najmanj energijsko učinkoviti. Potrebno je vedeti, da so zamrzovalniki nenehno v pogonu, zato priporočamo, da investirate malo več in si izberete energetsko varčnejši zamrzovalnik, saj se vam bo nakup zaradi prihranka energije kmalu obrestoval. Razlika v porabi električne energije na primer pri 330 litrskem zamrzovalniku, ki spada v A++ energijski razred in tistim, ki je uvrščen v energijski razred D je letno skoraj 200 kwh, kar znese v desetih letih skoraj neverjetnih 2.000 kwh!

Nekateri modeli zamrzovalnikov so opremljeni s koledarjem zamrzovanja., ki vas opomni, če je živilo v zamrzovalniku predolgo. Da preprečite zmanjševanje kvalitete zamrznjenih živil, je pomembno, da ne prekoračite najdaljšega časa zamrzovanja. Najdaljši čas zamrzovanja je različen glede na vrsto živil. Številka poleg simbola prikazuje najdaljši čas zamrzovanja v mesecih. Če shranjujete živila, ki ste jih že kupili zamrznjena, upoštevajte datum proizvodnje ali rok trajanja. Želimo Vam dobro izbiro in dolgoletno prijateljstvo z Vašim novim zamrzovalnim "članom" družine!